V soboto, 19. 5. 2018 ob 18.00 je UPPG pripravil še eno super predavanje, tokrat o tatujih – Imam tatu: Bom dobil službo? – ki ga je vodil študent in štipendist UPPG David Osolnik. Predavanja se je udeležila publika vseh starosti in poklicev.

Začeli smo prav na začetku – prvi najdeni tatuji na mumiji Ötzi iz leta 5300 p.n.š. Mumija je imela 61 tatujev. Tetovirali so se tudi Kelti in Grki, vendar pa je bil tatu stvar, ki so jo imeli predvsem sužnji, prestopniki, cirkusanti … V 60. letih so tatuju zaradi pojava filma ustvarjali stigmatizacijo ljudi.

Tako smo iz zgodovine prešli na sedanjost. Pogovarjali smo se o 3 vrstah uslužbencev, ter njihovem položaju. Vsaka od teh skupin ima tudi določeno stopnjo tolerance do tatujev.

Te skupine so:

  • beli ovratniki – bolj odgovorna služba (pravniki, managerji, direktorji) – manjša toleranca na tatuje,
  • modri ovratniki (električarji, inženirji, smetarji, znanstveniki) – večja toleranca do tatujev,
  • roza ovratniki – delo s strankami (natakarji, prodajalci)  – delodajalci ponavadi nimajo tolerance.

Delodajalci, predvsem pri roza ovratnikih, se pri razgovoru in prvem vtisu najbolj zanašajo na videz osebe. Miselnost je, da tatuji, ki so vidni in imajo že znan pomen, dajejo določen vtis o človeku in so lahko odbijajoči do strank, tako imajo delavci oteženo interakcijo z njimi. V ZDA je bilo izpeljanih kar nekaj raziskav glede tatujev in zaposlitve. Ugotovitev ene od raziskav je bila, da so bile povprečne plače tetoviranih ljudi za 10% manjše od netetoviranih. Raziskave smo zatem kritično ocenili in spremembe pri plačah podvrgli tudi drugim dejavnikom. Pogledali smo video o prvem vtisu pri intervjuju za službo, ter ugotovili da je prvi vtis ključnega pomena, tatuji pa k temu prispevajo velik delež.

Dan danes so se tatuji razvili v pravo umetnost. Nekateri imajo velike, drugi manjše, dobro pa se je vprašati o pomenu, ki ga ima tatu za človeka – da ga razložimo, dekodiramo. Velikokrat lahko dajejo slab prvi vtis, posebej pri delodajalcih, ki imajo negativno stališče do njih. Ni pa vse tako preprosto. Pomembna je tako velikost, število, mesto tatuja, motiv, vzrok, ali se tatu lahko zakrije,… vse to je skupek detajlov, ki lahko predstavljajo manjšo ali večjo oviro za delodajalca.

 

Predavanje smo zaključili z mislijo: Še vedno smo v družbi, v kateri tatuji niso najbolj zaželeni, če so preveliki oz. se jih ne da zakriti. Zelo moramo biti previdni in se premišljeno odločiti, kje bi tatu imeli in kakšen motiv, saj lahko negativno vpliva na prvi vtis, ki ga dajemo, kar nam lahko zniža možnosti za zaposlitev. Veliko pa je odvisno tudi od delovnega mesta, na katerega se prijavljamo.

 

Lucija Jurkovič

Štipendistka UPPG

 

 

Predavatelj Osolnik David, posneto 19. 5. 2018, avtor: Luka Karničnik
Predavatelj Osolnik David, posneto 19. 5. 2018, avtor: Luka Karničnik

 

IMAM TATU – Bom dobil službo?