ODGOVORI KANDIDATKE/KANDIDATOV ZA ŽUPANJO/ŽUPANA OBČINE KOMENDA

Kot eden od pobudnikov za ustanovitev občine Komenda imam do nje poseben, čustven odnos. Za mene je to najlepši kraj na svetu, z odlično pozicijo, in neizmernimi možnostmi za še večji razvoj, v dobro vseh občank in občanov.

Občina Komenda je mlada občina, z velikim potencialom, ki ga predstavljamo vsi občani. Področje, na katerem se nahajamo ima dolgo tradicijo. V kraju so delovali zelo pomembni ljudje, ki so s svojim delom močno vplivali na lokalno skupnost in na državo. Kraj je bil v preteklosti bolj poznam po lončarstvu in konjeniškem športu, danes pa po sejmih in po najboljšem kolesarju na svetu, Tadeju Pogačar. Nahaja se na obronku Kamniško-Savinskih Alp in s svojo lego ponuja ogromno možnosti za razvoj.

Občina Komenda je bila ustanovljena leta 1998 z izločitvijo iz takratne Občine Kamnik. S svojim delovanjem je začela 1. 1. 1999. Je majhna občina (24,1 km 2 ), s 6435 prebivalci in povprečno starostjo 38,7 let, kar pomeni, da imamo v povprečju najmlajšo populacijo v Sloveniji (43,6 let). Očitno je za bivanje privlačna občina, saj je priseljevanje veliko. Občina Komenda leži v bližini slovenskega avtocestnega križa in letališča ter največjih mest Ljubljane in Kranja. Kljub temu, da smo blizu mestom, pa živimo občani Komende v objemu (precej neokrnjene) narave, pod Kamniško Savinjskimi Alpami. Komenda ima bogato zgodovino, kulturno in naravno dediščino, ter veliko društev, klubov in nevladnih organizacij, ki vsakodnevno bogatijo življenje Komendčankam in Komendčanom z mnogimi aktivnostmi za različne starostne skupine. Komendski obrtniki in podjetniki ponujajo tudi veliko zaposlitvenih priložnosti, veliko delovnih mest je doprinesla poslovna cona v Žejah, trenutno največji še neizkoriščen potencial pa vidim v turizmu, ki je še v povojih, ampak bo, z razvojem, prinesel delovna mesta in odprl nove možnosti za občino in njene občane.

g. Boštjan Veinhandl

Komenda predstavlja velik potencial za razvoj v gospodarstvu, turizmu, prostorski ureditvi, športu ter navsezadnje velik potencial predstavljajo ravno mladi. Iz občine prihaja kar nekaj uspešnih športnikov. Prednost občine je njena umeščenost v prostoru. V občini ne manjka bajerjev, gozdnih površin in hribov.

Nazaj na vprašanja

Komenda ni ne spalno naselje, še manj predmestje Kamnika in Ljubljane, je pa kljub nekaterim urbanim značilnostim, še vedno podeželje. In prednosti podeželja upam, da uživa čim več občank in občanov. Opažam pa precejšnjo razliko med dojemanjem kraja med priseljenci in domačini. Priseljenci so veliko bolj navdušeni nad prednostmi, ki jih nudi naša občina, medtem ko so domačini bolj kritični.

V komunikaciji se v zadnjem času pogosto uporablja beseda spalno naselje. Za našo občino tega ne bi rekel. Gre za tipično podeželje, ki smo ga v zadnjih letih povečali z gradnjami v našem kraju. Komenda in njene okoliške vasi so tipičen primer podeželja, kjer se prepletata staro in novo. Naselja v občini so rasla že prej in enako se je zgodilo tudi pred kratkim.
Ne smemo pozabiti dejstva, da se danes živi drugače, kot se je živelo pred desetimi, dvajsetimi leti. Primerno razvoju se obnašajo tudi prebivalci. Zelo nerad uporabim besedo priseljenec, kajti v pogovoru z novimi občani mi vsi vedno zatrdijo, da njihove korenine prihajajo od drugod, vendar so zdaj Komendčani. Kraja si niso izbrali zaradi ugodnih cen stanovanj, na izbiro kraja je vplivalo veliko več dejavnikov, ki so bili na koncu odločilni za izbor, da so si družine ustvarile dom v naši občini.
Dojemanje kraja se z generacijami spreminja in to se vidi tudi v pogovoru z ljudmi. Starejše generacije spremembe opazijo takoj, medtem, ko mlajše generacije teh sprememb skoraj ne opazijo več. Ljudje si želimo integracije v lokalno okolje, na vseh nas je, da si pri tem pomagamo.

Ne, Komenda ni spalno naselje. Če karikiram – ima praktično vse, kar imajo velika mesta, le v manjšem obsegu, seveda. Nekatere okoliške vasi še imajo precej podeželski značaj, ki pa se počasi izgublja s preseljevanjem, zaposlitvami drugje in opuščanjem starih kmetij. Vsekakor pa prebivalci Komende cenimo to našo morebitno podeželskost in kar nam bivanje v majhni, z naravo povezani občini prinaša – zlasti lokalno pridelano hrano, ponujeno kar direktno na kmetijah ali tržnici.

Dojemanje kraja je sicer različno v različnih življenjskih obdobjih, saj se potrebe in s tem pričakovanja prebivalcev z leti spreminjajo. Če vprašate srednješolce in študente je Komenda spalno naselje, zaspana vas, iz katere z javnim potniškim
prometom predolgo potujete do le dobrih 20 km oddaljene Ljubljane. Na dan tako »zapravijo« več kot 3 ure na avtobusu do Ljubljane. Podobne težave so na avtobusni vožnji do Kranja, kjer je potrebno še prestopanje na letališču Brnik,
avtobusa pa se ne počakata.

Upamo, da bo že dolgo obljubljena železniška proga med letališčem Brnik in Ljubljano omogočila bolj trajnostni promet tudi za nas Komendčane.

g. Boštjan Veinhandl

Rekel bi, da oboje. Občina predstavlja prostor kjer se lahko domačini ali obiskovalci umaknejo v naravo med drugim so pa v bližini tudi večja mesta z dobrimi prometnimi povezavami.
Opazil sem, da imajo nekateri priseljenci več navdušenja, zagnanosti. Naš in moj namen, da se ne dela razlik med priseljenci in domačini in da se to končno izenači in se ne gleda več spola, narodnosti, verska prepričanja in da se sprejema vsakogar enakopravo.

Nazaj na vprašanja

Če ne spoštuješ in ne ohranjaš zgodovinskega spomina na prednike, izgubiš zakoreninjenost v svojo družino, delovno okolje in širšo skupnost (občino, državo…). Iz te zakoreninjenosti lahko ustvarjalno rasteš in razvijaš samega sebe in svojo bližnjo in širšo skupnost.

Ohranjanje spominov na preteklost skozi naše prednike pokaže tudi na samo kulturo prebivalcev. Naj si bo to s spominom, gojenjem tradicije ali ohranjanjem njihovega poslanstva in dela. S tem tudi spomnimo današnje generacije na zgodovino nekega kraja, na osebe, ki so delovale v kraju.

Ljudem postajajo vedno bolj pomembne materialne dobrine, pozabljajo pa na svojo zgodovino, na ljudi, na zavest, da so se v preteklosti morali borili za ohranitev jezika, države,… Zato je še bolj pomembno, da se ohranja spomin na prednike, ki so v našem kraju pustili pečate svojega dela, ki ga danes še vedno nadaljujemo na različne načine. Nekateri to nadaljujejo preko delovanja v društvih in ustanovah, medtem ko nekateri to delo nadaljujejo v svojem običajnem življenju.

Še več, z doslednim posredovanjem zgodovine preteklosti se bodo lahko ohranili bistveni dogodki in osebe iz svoje naše preteklosti.

To je zelo pomembno! Vsa ta bogata, pisana zgodovina nas bogati, omogoča nadaljnji razvoj in razcvet občine. Na naše prednike (Peter Pavel Glavar, Ivan Selan, Anton Breznik in še mnogi drugi) bi morali biti zelo ponosni in jih predstaviti
širši javnosti.

Navsezadnje letos je Plečnikovo leto, obeležujemo 150 letnico njegovega rojstva. V naši občini je kar nekaj njegovih del, ki sicer niso na UNESCO-vem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine, kot so izbrana Plečnikova dela v Ljubljani,
so pa vseeno pomembna.

Lani je bila 300 obletnica rojstva Petra Pavla Glavarja, Komendčana, duhovnika, gospodarstvenika, mecena, pisca prve slovenske strokovne knjige o čebelarstvu.

g. Boštjan Veinhandl

Pomembno se mi zdi, da se o zgodovini občine pogovarjamo med seboj, da se o tem poučuje v šolah ter da se organizirajo kulturni dogodki, ki bodo ozaveščali občane in obiskovalce o komedski zgodovini in kulturni dediščini. Prav tako menim, da se to lahko poveže z razvojem turizma v naši občini. Predlagam, da bi se tudi OŠ Komenda Moste preimenovala v OŠ Petra Pavla Glavarja.

Nazaj na vprašanja

g. Tomaž Drolec

Prioriteta mojega županovanja, v kolikor bom izvoljen, bo uravnotežena skrb za vse generacije. Samo v tem primeru je lahko neka lokalna skupnost uspešna in zadovoljna skupnost.

g. Jurij Kern

Županovaje je poslanstvo in z vsem srcem sem pripravljen prevzeti veliko odgovornost, ki jo s seboj prinašata podpora in pričakovanja vseh občank in občanov. V prvi vrsti se zavzemam za povezanost skupnosti, spoštovanju različnosti in sprejemanju dobrih idej ter rešitev. Eden mojih glavnih ciljev je na vseh področjih izboljšati kakovost življenja za vse občane. Želim ustvariti okolje, v katerem se bo gojilo spoštovanje, v katerem bodo prebivalci povezani in bodo s ponosom dejali, da so Komendčani. Komendo imam preprosto rad in jo želim s spremembami, v katere verjamem, vrniti na pravo pot!

ga. Majda Ravnikar

Kot sem že večkrat omenila in zapisala, je razvoj in napredek občine v prihodnjih letih odvisen predvsem od:

• uspešnega, finančno vzdržnega zaprtja deponije inertnih odpadkov v Suhadolah,
• izgradnje zadrževalnika na Tunjščici, ki pogojuje izgradnjo telovadnice v Mostah
• zmanjšanja zadolženosti občine – zaprtje medsebojnih obveznosti in terjatev med občino in PC Komenda.

Samo rešeni problemi iz preteklosti nam bodo omogočili, da bomo neobremenjeno nadaljevali že začete projekte in se tudi lotili mnogih novih. Naši ključni načrti in projekti so:

DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN PROJEKTI ZA MLADE:

• izgradnja telovadnice z dodatnima učilnicama pri šoli v Mostah,
• projektiranje in izgradnja novega centralnega vrtca,
• izgradnja »kolo parka« in nadaljevanje izgradnje otroških igrišč na območju občine,
• nadaljevanje projektiranja in izgradnje športnega centra v Komendi,
• odkup zemljišč za drsališče v Suhadolah,
• ureditev parka in sprehajalnih poti na lokaciji pri Domu starejših v Komendi,
• spodbujanje društvenih dejavnosti z možnostjo vključevanja vseh generacij v družbeno aktivno življenje v občini,
• subvencioniranje avtobusnih vozovnic za dijake in študente,
• oživitev mladinskih vsebin (Mravljišče),
• prizadevanje za pridobitev koncesij za področje ortodontske dejavnosti in pediatrije.

PODROČJE PROSTORA:

• pridobitev projektne dokumentacije in obnova stavb v lasti občine (prioritetno Kulturni dom v Komendi, v nadaljevanju »Glavarjev špital«, objekt »stare mlekarne v Mostah«, mrliške vežice v Komendi),
• pospešitev postopka izgradnje obvoznice Želodnik – Vodice skozi občino Komenda,
• ureditev semaforiziranega križišča pri Trgovini Tuš v Mostah,
• iskanje primerne rešitve za izboljšanje prometne varnosti na cestnem odseku, državne ceste pri nekdanjem gasilnem domu v Mostah,
• skrb za posodobitev cest za izboljšanje varnosti udeležencev v prometu in umiritev prometa na posameznih odsekih v občini (cerkev v Komendi – vas Klanec; Gmajnica – Podboršt; Gora – Križ),
• načrtovanje kolesarskih in peš poti,
• širitev pokopališča skladno z veljavnim prostorskim planom (odkup zemljišč).

EKOLOGIJA:

• zagotovitev dodatnih električnih polnilnic,
• posodobitev javnega vodovodnega omrežja (vodohran Mlaka) in postopna, zamenjava salonitnih vodovodnih cevi,
• dokončanje širitve omrežja javne kanalizacije in zagotovitev finančne spodbude, za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) občanom, ki nimajo tehničnih možnosti za priklop na javno kanalizacijsko omrežje,
• ureditev ustreznega alarmiranja na kanalizacijskem sistemu, da ne bo več, prihajalo do izpustov fekalne kanalizacije v Pšato,
• načrtovanje izgradnje učne poti ob Pšati in Tunjščici,
• s pomočjo RD Bistrica Domžale celovito pristopiti k oživljanju reke Pšate kot rezervata za potočno postrv,
• zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja s postopno zamenjavo svetil javne razsvetljave in posledično optimiranje porabe električne energije.

g. Boštjan Veinhandl

Pošteno in enakopravno delovanje organov občine in občinske uprave skozi celoten mandat. Prioriteta so mladi, varnost, varovanje kulturne dediščine in zadovoljstvo občanov ter razvoj in pospeševanje gospodarstva.

Nazaj na vprašanja

g. Tomaž Drolec

Drugo mesto po razvitosti med 212 slovenskimi občinami, je zagotovo konkurenčna prednost in na nek način tudi najnižja povprečna starost prebivalcev naše občine v Sloveniji, 39 let. Vse to samo za sebe govori o pravih odločitvah in realizacijah le teh v času mojega županovanja.

g. Jurij Kern

Občani, naravne danosti in razvoj že danes občino Komenda po različnih kazalnikih uvrščajo zelo visoko. Kraj leži na stičišču povezovalne poti med pokrajinami Štajerska in Gorenjska ter s svojo lega ponuja ogromno možnosti za razvoj in napredek. Prepričan sem, da imamo še ogromno potenciala in da moramo ponuditi možnost sodelovanja vsem občanom. Vsi občani lahko pripomoremo k temu, da s svojim znanjem in povezanostjo lahko ustvarimo konkurenčno prednost naše občine.

Ob pravilnem načrtovanju strategije razvoja in vodenju projektov vidim občino Komenda kot vzorčni primer dviga kakovosti bivanja v lokalnem okolju in to ne samo v Sloveniji, temveč tudi v EU. Ponosni bomo na to, da živimo tu, v naši prelepi občini Komenda.

ga. Majda Ravnikar

• Odlična osrednjeslovenska lokacija – bližina AC križa, letališča; mest Kamnik, Ljubljana, Kranj (službe in izobraževanje na srednjih šolah, fakultetah), možnosti zaposlitev v PC Žeje, OC Potok;
• v objemu neokrnjene narave, lokalno pridelana hrana, blizu gora;
• bogata zgodovina, društvena dejavnost.

g. Boštjan Veinhandl

Njena umeščenost v prostoru – dobra geografska lega (bližina avtocest, gorskega in predgorskega sveta, letališča, poslovne cone), zgodovinsko zanimiva, potencial za razvoj gospodarstva, turizma. Prednost je tudi razvito kmetijstvo ter vrhunski rezultati športnikov, ki so popeljali ime Komende v svet.

Nazaj na vprašanja

g. Tomaž Drolec

Številna športna društva in klubi, gasilska društva in druge nevladne organizacije so prostor, kjer se mladi lahko aktivno družijo in oblikujejo svojo osebnost. In te ponudbe je v naši občini veliko. Si pa bom, v kolikor bom izvoljen, prizadeval za večjo vključenost mlade generacije v samo odločanje in kreiranje lokalne strategije razvoja občine v prihodnje. Sodelovanje s Študentsko organizacijo in ponovna oživitev Mladinske organizacije, bodo zagotovo ena od mnogih mojih nalog.

g. Jurij Kern 

Občina Komenda je po kazalnikih občina z najnižjo povprečno starostjo v Sloveniji. V zadnjem desetletju je v občino preko priseljevanja prišlo tudi veliko mladih družin. Ob priseljevanju ni bilo pripravljene strategije razvoja občine, posledice danes čutimo vsi občani. Dojemanje preživljanja prostega časa je pri ljudeh različno. V občini deluje kar nekaj društev, kjer lahko mladi preko sodelovanja v društvih, kvalitetno ter strokovno preživijo svoj prosti čas. Manjka pa mladinskih centrov, ki bi mlade preko različnih delavnic pripravile na prehod iz mladosti v odrasle osebe. Ne smemo dovoliti, da nam ulica začne vzgajati našo mladino.

ga. Majda Ravnikar

Trenutno je za najmlajše veliko več kvalitetnih možnosti, kot za najstnike in mlade odrasle. Pohvalimo se lahko z mnogimi športnimi društvi, veliko neizkoriščenega potenciala pa imamo še na glasbenem in kulturnem področju. Glede na to, da smo starostno najmlajša občina v Sloveniji imamo izjemno priložnost, da jim ponudimo varno preživljanje prostega časa, prispevamo k njihovemu razvoju in pomagamo staršem tako, da jim olajšamo življenje s tem, ko otroka ni treba voziti v druge kraje na vse interesne dejavnosti. Občina Komenda je dom ljudem z mnogimi talenti in znanji, ki so jih pripravljeni deliti in se radi organizirajo in družijo med seboj.

Žal za najstnike ni najbolje poskrbljeno – obstaja nekaj klubov, ki ima tudi starejše selekcije. A ko gredo v srednjo šolo, jim le-ta in transport vzameta precej časa, posledično je prostega časa tudi manj. Težko je nato ravno v tem »terminu« najti še ustrezno organizirano aktivnost, dejavnost. Morali bi jim omogočiti prostore za zdravo samoorganizirano druženje (kolo park, drsališče, fitnes na prostem, sobo za družabne igre, …).

g. Boštjan Veinhandl

Slaba. Manjka notranjih prostorov, kjer bi se mladi lahko zadrževali (prostori za tiste bolj mirne) in prostori za zabave, druženje, igranje (biljard, ročni nogomet, pikado), ki bi otroke privabili k športu in drugim dejavnostim.

Nazaj na vprašanja

g. Tomaž Drolec

Nasilje med mladimi in nedovoljena uporaba drog je prisotno že dolgo časa. Ni to nekaj novega. Je odraz današnjega načina življenja, pehanja za čim več in posledično premalo časa in moči za graditev lepih odnosov. Kar lahko župan naredi je, da pomaga ustvarjati pogoje, da je v občini čim več programov za pomoč družini. Da zna slišati želje in potrebe vodstva osnovne šole, učno-vzgojne organizacije, kjer mladi preživijo veliko časa.

g. Jurij Kern

Ozaveščanje se mora začeti doma. Otroci namreč prvi stik s svetom pridobijo preko svojih staršev in ga tako tudi dojemajo. Kljub hitremu tempu življenja moramo starši ustrezno poskrbeti za svoje otroke. V kolikor prepustimo otroke ulici se bomo prej ali slej srečali s problemi. Zelo pomembno je pravočasno ozaveščanje o navedenih problemih doma v družini, v šoli in preko posebnih delavnic. Veliko lahko pri tem pripomoremo tudi vsi občani, saj lahko s pravočasnim opozarjanjem marsikatero zadevo pravočasno opazimo in jo tudi rešimo.

ga. Majda Ravnikar

V osnovi se vzgoja začne doma, torej najbolj smo poklicani starši. Poleg družine, šole, centra za socialno delo, policije, nevladnih organizacij, pa zagotovo tudi občina. Mislim, da je najpomembnejše preventivno ozaveščanje o škodljivih posledicah uporabe prepovedanih substanc. Tukaj imajo nevladne organizacije ključno vlogo, saj vedo kako pristopiti in izvajajo programe pomoči, tako za uporabnike drog kot za njihove domače. Potrebno je organizirati okrogle mize, kjer bi nastopili vsi zgoraj našteti deležniki, ker je pomembno, da o tem govorimo naglas in odkrito. Dober župan prepozna problem in nato organizira sodelovanje sposobnih ljudi, ki lahko pripomorejo k reševanju le-tega. Preventivni programi so se v Sloveniji izkazali za učinkovite in skrbijo za celovito ozaveščenost staršev, vzgojno-izobraževalnega kadra (vzgojitelji, učitelji) in ostalih zaposlenih v institucijah, s katerimi mladi prihajajo v stik (gasilci, trenerji, …).

V Komendi smo ponosni na uspešne mlade športnike, glasbenike, umetnike, ki so lahko mladim v zgled in poduk in bi s svojimi pričevanji lahko mlade nagovorili h koristnemu preživljanju prostega časa.

Pomembno vlogo imajo tudi varnostne in inšpekcijske službe, saj je mladim prelahko priti do drog, cigaret, alkohola, večino tega mladoletniki lahko mirno kupijo v trgovinah, trafikah.

g. Boštjan Veinhandl

V prvem delu so odgovorni starši, nato učitelji in svetovalni delavci v osnovnih šolah. V primeru zaznave nasilja ali uporabe prepovedanih substanc smo dolžni vsi prebivalci obveščat o tem policijski postaji. V kolikor pa bi šlo za hujšo ogroženost pa smo tudi dolžni preprečiti tovrstne napade in obvestiti pristojne.

Nazaj na vprašanja

g. Tomaž Drolec

Dejstvo je, da je naša občina bogata. Kar pa ne pomeni, da niso med nami tudi revni. Vedno bo tako, ker imamo ljudje različne sposobnosti in priložnosti v življenju. Res je, da se revščina ne prepozna zlahka, smo pač ljudje takšni, da nam to ni v ponos in zato, če se le da, skrivamo. Ker pa je moje življenje usmerjeno v skupnost, do mene pridejo tudi tovrstne informacije: od Rdečega križa, Karitasa in UPPG. To so organizacije, ki konkretno pomagajo našim revnim občankam in občanom. Hvala vam.

g. Jurij Kern

Oblike krize se kažejo tudi v naši občini. Prepričan sem, da je revščina prisotna tudi v naši občini. Situacija nas je pripeljala do vse večjega razmaka med nižjim in višjim slojem, srednji sloj je nekako izginil. Ljudje, ki so se znašli na pragu revščine to običajno nočejo pokazati, zato je na nas, skupnosti, da to prepoznamo in pravočasno pomagamo. Le tako lahko pravočasno ljudem povrnemo voljo za življenje in jim pomagamo.

ga. Majda Ravnikar

Revščina kot pomanjkanje materialnih dobrin, ki se odraža v nezmožnosti človeka, da vzdržuje nek dostojen standard življenja, je pogosto skrita očem javnosti. Ljudje, ki se resnično znajdejo v osebni stiski, se običajno ne želijo izpostavljati oziroma javno prositi za pomoč.

Število prebivalcev, ki v Sloveniji živijo pod pragom revščine, je po podatkih SURS (za leto 2021) 243 tisoč. Podatki za Slovenijo kažejo tudi, da je bilo med prebivalci, ki živijo z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine (to je 771 evrov na mesec za enočlansko gospodinjstvo; 1619 evrov za štiričlansko družino in 1156 evrov na mesec za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok), 85.000 upokojencev, 46.000 delovno aktivnih, 40.000 mladoletnih otrok, 38.000 brezposelnih in 34.000 drugih oseb, med katerimi so nezmožni za delo, gospodinje, študenti, drugi neaktivni in nerazvrščene osebe. Stopnja tveganja revščine bi bila 21,2-odstotna, če v dohodek ne bi šteli družinskih in socialnih prejemkov. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 40,3 odstotka.

Če na hitro pogledamo statistične podatke za Občino Komenda, bi lahko sklepali, da v naši občini revščine ni. Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo je v Komendi nad slovenskim povprečjem, prav tako prihodek podjetij, povprečna starost osebnih avtomobilov je v Komendi nižja od slovenskega povprečja, tudi priseljevanje mladih družin v novogradnje niso kazatelj revščine.

Žal pa temu ni tako.

Nastajajo posamezni pereči problemi razslojevanja, izgube zaslužka ipd., tudi zaradi Covid pandemije. Zgodijo pa se tudi osebne tragedije – zdravstvene težave, izgube zaposlenih družinskih članov in še bi lahko naštevali.

Občina Komenda osebam, ki se znajdejo v stiski, pomaga z enkratnimi denarnimi socialnimi pomočmi zaradi materialne ogroženosti. Postopek podelitve pomoči podrobno ureja Pravilnik o enkratni denarni pomoči, pri odločanju pa se smiselno uporablja Zakon o socialno varstvenih prejemkih. V proračunu za leto 2023 ima občina za izredne primere, ki jih je potrebno rešiti po najkrajši možni poti in v najkrajšem času, rezervirana sredstva v višini 10.000 evrov. V obdobju od januarja do oktobra 2022 je občina odobrila 9 enkratnih denarnih pomoči, od tega je 7 upravičencev dolgotrajnih uporabnikov denarnih socialnih pomoči po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih. V letu 2021 je bilo odobrenih 14 tovrstnih pomoči, leto poprej 10.

Tudi Ustanova Petra Pavla Glavarja, po svojih najboljših močeh, pomaga družinam oz. posameznikom v hudi materialni stiski ter z vsakoletnimi razpisi socialnih pomoči namenja finančna sredstva občanom. Občanom nudi pomoč tudi v obliki razdeljevanja hrane 1x tedensko v športni dvorani.

Eden izmed pokazateljev, da tudi naši občini revščina ne prizanaša, so otroci, ki se ne udeležujejo plačljivih aktivnosti v šoli oz. se jih ne bi udeleževali brez pomoči občine in šolskega sklada.

Sama menim, da je revščina lahko tudi nematerialna. Ko starejši občani ostanejo sami, morda bolni ali drugače fizično omejeni. V času pandemije, ko smo bili socialno zelo omejeni, se je ta vrsta revščine še povečala. Tako kot načrtujemo nova igrišča za otroke, pa organizirane dejavnosti za mlade, športne površine, si želimo kvalitetnejšega življenja za svoje občane – ne smemo pozabiti tudi na najstarejše, ki potrebujejo krožke, razvoj prostovoljstva, da bodo imeli osebo za pogovor, nekoga, ki bo šel za njih v trgovino ali pa jih peljal na tržnico v soboto. Medgeneracijski center in društvo sta dobra rešitev, brezplačna telovadba, dogodki kot so bralni krožki, tečaj računalništva, … Nihče ni rad sam in opažam, da mladi začenjajo ponovno videti kako si lahko generacije pomagajo med seboj, nesebično.

g. Boštjan Veinhandl

Da, opazili smo jo v souporabi prekomernega uživanja alkoholnih pijač in drog ali iger na srečo, saj so to eni izmed večjih vzrokov finančne izčrpanosti družin, ki potem nimajo osnovnih sredstev za preživetje.

Nazaj na vprašanja

g. Tomaž Drolec

Povečanje nasilja med mladimi in zloraba drog, vse več nasilja v družinah, kliče samo po sebi po vsebinah, ki nagovarjajo graditev dobrih medsebojnih odnosov in lepe komunikacije.

g. Jurij Kern

Potencial pri vsebinah je neskončen. Sam sem mnenja, da na osnovi trenutnega stanja potrebujemo vsebine na področju dela z mladimi. Nahajamo se v času, ko se kaže globalna kriza, kriza identitete in pomanjkanje delovne sile. Zavzemal se bom, da se začne ozaveščanje mladih za njihov prehod med odrasle. Mladim je potrebno ustrezno predstaviti njihovo prihodnost, jih v to ustrezno usmeriti in jih tudi voditi. Omogočiti jim je potrebno aktivno vključitev v družbo, preko dela v NVO ali preko ostalih oblik aktivnega sodelovanja. Tako jim bomo lahko pomagali pri njihovih odločitvah na življenjski poti.

ga. Majda Ravnikar

Odlično bi bilo, če bi nevladne organizacije ponujale več aktivnosti v naravi za različne generacije, oživitev oz. popestritev dogajanja (še več učne pomoči, zdrave zabave, kulturnih dejavnosti) v mladinskem centru Mravljišče in eventualna vzpostavitev podobnega centra tudi v kakšni drugi vasi. Krepiti je potrebno tudi medgeneracijsko sodelovanje vseh generacij – predšolski otroci, starostniki, šolarji.

g. Boštjan Veinhandl

Uvajanje prostovoljnih programov v javne zavode z namenom obogatitve in višje kakovosti storitev ter prostovoljstva v vzgojo in izobraževanje. Aktiviranje brezposelnih in socialna aktivacija delovno neaktivnih ter ranljivih posameznikov.

Nazaj na vprašanja

g. Tomaž Drolec

Glede na to, da je v občini Komenda preko 50 društev, klubov in NVO in da je delovanje le teh v večini prostovoljsko, predvidevam, da je tudi prostovoljcev veliko. Si pa želim, da bi jih bilo še več. Župan lahko spodbuja prostovoljstvo najprej s svojim zgledom, pa seveda z zagotavljanjem sredstev za delovanje prostovoljskih organizacij. V mojem načinu življenja je prostovoljstvo vseskozi prisotno. Sicer ne štejem in ne beležim prostovoljskih ur, toda v zadnjem letu se jih je zagotovo nabralo preko 100.

g. Jurij Kern 

Velika večina ljudi še vedno v raznih društvih deluje na prostovoljni bazi. Vsa društva se soočamo s pomanjkanjem sredstev in le lastna volja, želja in entuziazem nas vodijo naprej. V zadnjih letih se je število aktivnih prostovoljcev drastično zmanjšalo, kajti sodoben način življenja od ljudi zahteva veliko več časa in posledično ga primanjkuje za udejstvovanje v lokalnem okolju. Posledično je manj druženja, manj aktivnosti, kar se odraža na zmanjšani ponudbi dogodkov. To potem pripelje do tega, da mladi svoj prosti čas usmerijo v druge dejavnosti ali preživljajo čas na ulici.

Vsekakor mora lokalna skupnost, v tem primeru občina, spodbujati delovanje NVO. Kvalitetni in ustrezni pogoji za delo so zagotovilo, da se lahko skupnost razvija, ohranja identiteto in zadovolji svoje potrebe po socializaciji.

Prostovoljstvo je poslanstvo in potrebno je veliko narediti na ozaveščanju o tej tematiki. Spoznati je namreč potrebno, da se z udejstvovanjem in sodelovanjem pri delu v NVO, lahko zadovolji svoje lastne notranje potrebe, ki nas naredijo močnejše in srečnejše.

Kot aktiven občan sem v lanskem in letošnjem letu opravil veliko število prostovoljnih ur. Vsi dogodki in prireditve, ki sem jih organiziral, so bili organizirani na prostovoljni bazi in za njih nisem prejel nobenega plačila. Lahko rečem, da je bilo opravljenih več kot 200 ur prostovoljnega dela v domačem kraju.

ga. Majda Ravnikar

Imamo veliko število prostovoljnih društev, NVO, od koder prihajajo številni prostovoljci. Zlasti je veliko prostovoljstva med gasilci, medgeneracijskim društvom, Zavodom Medgeneracijsko središče Komenda, Ustanovo Petra Pavla Glavarja, Vitezi današnjega časa (OŠ) …

Prostovoljstvo nas vse bogati, ponuja več možnosti izbire za druženje, preživljanje prostega časa, tkanja pristnih medčloveških odnosov in nas uči solidarnosti, vztrajnosti. Zato je to potrebno podpirati, vzpodbujati.

Svojega prostovoljstva ne definiram v urah. Že služba direktorice OU, ki se praktično nikoli ne konča po osmih urah na dan, je svojevrsten primer prostovoljstva. Prav tako že kar precej let dvema občankama po potrebi pomagam pri najnujnejših opravilih (dostava živil, zdravil…).

g. Boštjan Veinhandl

Na podlagi vpogleda v AJPES ni registriran noben NVO v Komendi. Potrebujemo več podpore nevladnim organizacijam in sodelovanja z njimi. V preteklih letih sem opravil nešteto ur prostovoljnega dela, ker sem trener s pogodbo o prostovoljnem delu v dveh klubih na območju Komende in Kamnika ter Litije (osrednjeslovenska regija), hkrati pa v prostem času tudi namenim čas posameznikom ter družinam svetujem glede samopomoči, varnostnih ukrepih glede nasilja, obravnave otrok v povezavi s športom in drugače. Sem tudi mediator in transakcijski analitik. Skozi transakcijsko analizo pomagam posameznike opolnomočiti in seznaniti z njihovimi težavami, da se lahko lažje spopadejo z njimi.

Nazaj na vprašanja

sploh se ne strinjam

se ne strinjam

ne morem se odločiti

se strinjam

popolnoma se strinjam

Mladi v svojem prostem času ne počnejo nič ustvarjalnega.

g. Tomaž Drolec

g. Jurij Kern

ga. Majda Ravnikar (1)

g. Boštjan Veinhandl

Mladi se zavedajo družbenih in okoljevarstvenih problemov.

g. Tomaž Drolec

ga. Majda Ravnikar (2)

g. Jurij Kern

g. Boštjan Veinhandl

Mladi zapravijo večino časa z igranjem računalniških igric.

g. Jurij Kern

g. Tomaž Drolec

ga. Majda Ravnikar (3)

g. Boštjan Veinhandl

Mladi imajo težave s pridobivanjem prve zaposlitve.

g. Tomaž Drolec

ga. Majda Ravnikar (4)

g. Jurij Kern

g. Boštjan Veinhandl

Mladi so leni.

g. Boštjan Veinhandl

g. Tomaž Drolec

ga. Majda Ravnikar (5)

g. Jurij Kern

Mladi poznajo samo svoje pravice.

g. Tomaž Drolec

ga. Majda Ravnikar (6)

g. Jurij Kern

g. Boštjan Veinhandl

Droge so v naši občini mladim lahko dostopne.

g. Tomaž Drolec

g. Jurij Kern

ga. Majda Ravnikar (7)

g. Boštjan Veinhandl

Mladi mislijo, da prave zabave ni brez drog in alkohola.

g. Tomaž Drolec

ga. Majda Ravnikar (8)

g. Jurij Kern

g. Boštjan Veinhandl

Mladim se zdi pogovor o vrednotah odveč.

g. Tomaž Drolec

ga. Majda Ravnikar

g. Jurij Kern

g. Boštjan Veinhandl

Mladi odraslih ne upoštevajo.

g. Tomaž Drolec

ga. Majda Ravnikar (9)

g. Jurij Kern

g. Boštjan Veinhandl

Nazaj na vprašanja

g. Tomaž Drolec

Sam imam veliko dobrih izkušenj pri srečevanju z mladimi. Se pa zavedam, da je pogled na življenje mladih, z naše pozicije pač subjektiven. Zato si želim čim več sodelovanja z njimi, da se bomo bolje spoznali in iskali rešitve v dobro celotne občine.

g. Jurij Kern

brez komentarja

ga. Majda Ravnikar

Vsi mladi niso enaki, nepravično bi bilo vse metati v isti koš. Na podlagi peščice ne želim definirati celotne generacije. Da, delati moramo na preventivi. Usmerjati otroke v zdrav življenjski slog. In da, imamo mlade, ki imajo problem. Odrasli smo odgovorni, da jim pomagamo, kako, je odvisno od naših kapacitet. Hkrati pa imamo v Komendi in tudi izven njenih meja kar nekaj uspešnih posameznikov in ekip na področju športa, kulture, izobraževanja … Nekaj jih štipendira prav UPPG. Žal pa si še vedno hitreje zapomnimo slabe stvari namesto dobrih, odličnih. In na koncu je vedno potrebna še samorefleksija odraslih saj »zgledi vlečejo«!

g. Boštjan Veinhandl

brez komentarja

Nazaj na vprašanja