Znati reči DA in NE

Živimo v času, ko so socialne razlike vedno večje. Pregovor pravi: »Bogati revnih ne vidijo. Revni bogatih nočejo videti.« Večina, ki pomaga ljudem v stiski, ne spada med materialno bogate, so pa odprtih rok in srca. Vsi, ki delamo kot prostovoljci, ali smo dobrotniki, se večkrat vprašamo, ali lahko rečemo tudi ne. Odločitev za pomoč drugim je vedno skrbno pretehtana. Toda večina izmed nas, ki pomagamo na različnih področjih, se počuti slabo, kadar moramo nekomu, ki prosi za uslugo, reči ne. Najlepše bi bilo, če bi človek vedno lahko ustregel vsem, ki ga za kaj prosijo. Vendar kadar rečeš ne, se ti začne oglašati vest in se sprašuješ, ali bi to, kar si odklonil, vendarle le še zmogel? Zato ni čudno, da nekateri nikoli ne rečejo ne, tudi če gre v njihovo škodo. Pa vendarle je dobro, če znaš v življenju reči ne. Če znamo opazovati in videti življenje okoli sebe, vidimo, da nekateri kar krepko izkoriščajo dobroto drugih ljudi. Nekateri dobrote in dobrine jemljejo z mislijo, da jim vse to pripada. Hvaležnost mnogih prostovoljci čutimo. In to nas še dodatno bogati. Marsikomu bi veliko bolj pomagali, če bi ga postavili na lastne noge in bi sam znal bolje poskrbeti zase. Vse življenje se učimo. Poleg vsega drugega se moramo naučiti tudi to, kdaj moramo pomagati in kdaj lahko tudi odklonimo. Sedaj lahko pomagamo ljudem na različnih področjih, lahko pa pride čas, ko bomo pomoč potrebovali tudi sami.

(povzetek prispevka Olge Hace, objavljen v Aplenci – Glasilo občine Komenda, št. 11/2018, str. 17; vir slike: http://www.dso-trebnje.si/prostovoljstvo-2/)

Znati reči DA in NE